Srečanje s predsednikom države

V prejšnjem šolskem letu sem bil nagrajen za pesem o svoji domovini, zato me je skupaj z drugimi nagrajenci povabil sam predsednik države, in sicer na pogovor o domoljubju v glasbi. Ko sem to izvedel, sem bil zelo srečen, saj sem vedel, da je to zelo velika čast.

Zbrali smo se na OŠ Vič. Tam so bili zelo gostoljubni; postregli so nam z malico in nam podarili manjša darila. Nato smo odšli na dvorišče, kjer nas je že čakal velik vojaški avtobus. Avtobus je bil čisto navaden, le da je bil pobarvan s temno zeleno barvo, na vsaki strani pa je imel narisan znak Slovenske vojske. Z njim smo se peljali do Kristalne dvorane, v kateri je potekal pogovor.

V avli je bila po sredini stopnic razgrnjena dolga rdeča preproga. A najlepše je bilo v Kristalni dvorani. Tam so bili veliki lestenci. Po njej so bili razpostavljeni stoli, na katere smo se usedli, in mize. Potem so počasi prihajali znani glasbeniki in skladatelji, npr. Tomaž Domicelj in skladatelj Matija Gobec. In že je prišel predsednik države. Vsi smo vstali s stolov. Poslušali smo himno, nato pa se je pričel pogovor. Med njim smo prebrali tudi svoje pesmi. Ob koncu dogodka smo se s predsednikom fotografirali. Zdel se mi je zelo velik. Za konec sem prosil dr. Danila Türka, da se mi podpiše na mojo kopijo pesmi.

Na pogovoru sem se imel odlično in skupaj smo ugotovili, da se mladi kar zavedamo pomembnosti domoljubja, a da je tega v šoli premalo.

Žan Bratuša, 8. b